Changes between Version 84 and Version 85 of python

Timestamp:

Oct 17, 2015, 9:30:58 PM (9 years ago)

Author:

mprotic

Comment:

Popravki slovničnih napak in dodatek poglavja Podatkovni tipi

python

@@ -213 +213 @@
 
 
-== STRINGI ==
-Stringi so, skupek znakov ujeti med enojne ali dvojne narekovaje.
-
-=== Združevanje stringov ===
-V angleščini, združevanje stringov z operatorjem "+" imenujemo "concatenation".
+== NIZI (ang. "String(s)") ==
+Nizi so, skupek znakov ujeti med enojne ali dvojne narekovaje.
+
+=== Združevanje nizov ===
+V angleščini, združevanje nizov z operatorjem "+" imenujemo "concatenation".
 {{{
 #!python
@@ -227 +227 @@
 }}}
 
-=== Multiplikacija stringov ===
-Python pozna množenje stringov s številom. na tak način multipliciramo string poljubno-krat.
+=== Multiplikacija nizov ===
+Python pozna množenje nizov s številom. na tak način multipliciramo niz znakov poljubno-krat.
 {{{
 #!python
@@ -236 +236 @@
 }}}
 
-=== Indeksiranje stringov ===
-Do nekega poljubnega znaka stringa lahko dostopamo, če poznamo pozicijo tega znaka v stringu. To bomo pokazali na naslednjem primeru. Pri tem moramo biti pozorni na to, da Python šteje on 0 naprej !
+=== Indeksiranje nizov ===
+Do nekega poljubnega znaka niza lahko dostopamo, če poznamo pozicijo tega znaka v nizu. To bomo pokazali na naslednjem primeru. Pri tem moramo biti pozorni na to, da Python šteje on 0 naprej !
 {{{
 #!python
 python = "Python"
-print("h " + python[3])     # Opomba: indeksiranje stringa se prične z 0
+print("h " + python[3])     # Opomba: indeksiranje niza se prične z 0
 
 p_crka = python[0]
@@ -247 +247 @@
 }}}
 
-V primeru (zelo) dolgih stringov se velikokrat izkaže za uporabno tako imenovano NEGATIVNO INDEKSIRANJE. Na tak način lahko štejemo pozicije znakov od konca striga proti začetku.
-{{{
-#!python
-dolg_string = "This is a very long string!"
-klicaj = long_string[-1]
+V primeru (zelo) dolgih nizov, se velikokrat izkaže za uporabno tako imenovano NEGATIVNO INDEKSIRANJE. Na tak način lahko štejemo pozicije znakov od konca niza proti začetku.
+{{{
+#!python
+dolg_niz = "This is a very long string!"
+klicaj = dolg_niz[-1]
 print(klicaj)
 }}}
 
-=== Rezanje stringa (ang. "slicing") ===
-Rezanje strnga uporabljamo zato, da bi iz stringa dobili poljubni skupek znakov. Sintaksa rezanja je podobna tisti od indeksiranja.
+=== Rezanje niza (ang. "slicing") ===
+Rezanje niza uporabljamo zato, da bi iz niza dobili poljubni skupek znakov. Sintaksa rezanja je podobna tisti od indeksiranja.
 {{{
 #!python
@@ -268 +268 @@
 
 === "in" operator ===
-Da bila lahko preverili, če neki string vsebuje specifični znak/črko/podstring uporabljamo omenjeni operator.
-{{{
+Da bi lahko preverili, če neki niz vsebuje specifični znak/črko/pod niz uporabljamo operator "in".
 #!python
 x = "ime spremenljivke"
-print("ime" in x) # Izpise direktno boolovo vrednost izraza
+print("ime" in x) # Izpise direktno Boolovo vrednost izraza
 
 y = "spremenljivke" in x
@@ -279 +278 @@
 
 === Funkcija "len()" ===
-Funcijo len() uporabljamo, da bi ugotovili koliko znakov poljubni string vsebuje.
+Funkcijo len() uporabljamo, da bi ugotovili koliko znakov poljubni niz vsebuje.
 {{{
 #!python
 # -*- coding: utf-8 -*-
-# Izpis prve polovice stringa x 
+# Izpis prve polovice niza x 
 
 x = '''
-To je zelo dolg string,
+To je zelo dolg niz,
 katerega omejujejo trojni
 narekovaji
@@ -292 +291 @@
 
 print(x[int(len(x)/2)]) # Opomba: Ugotovite zakaj je bilo v tem primeru uporabiti funkcijo int() in pa kako še bi lahko
-                        # prišli do istega rezultata brez funcije int() ?
-}}}
-
-=== Izničevanje prvotne funcije narekovajev ===
-Z znakom "\" (backslash) lahko narekovaje uporabimo le kot neki znak, kjer nas njihova funkcija, da definirajo string ne "omejuje" več.
+                        # prišli do istega rezultata brez funkcije int() ?
+}}}
+
+=== Izničevanje prvotne funkcije narekovajev ===
+Z znakom "\" (backslash) lahko narekovaje uporabimo le kot neki znak, kjer nas njihova funkcija, da definirajo niz, ne "omejuje" več.
 {{{
 #!python
@@ -302 +301 @@
 }}}
 
-=== Osnovne metode s stringi ===
-Python ima številne funkcije za operiranje s tringi. Te funcije so shranjene v knjižnici stringa. Vse te funcije so ŽE vgrajene v vsak string. Te funcije oz. včasih znane tudi kot metode (ker so funcije definirane v razredi. Več o tem kasneje) lahko uporabimo tako, da spremenljivki stringa dodamo "." in nato še metodo. Do vseh možnih metod lahko v PyCharmu dostopamo tako, da se postavimo za "." in izvedemo ukaz "Ctrl" + "Space". Sicer nam vse te možnosti PYCharm večinom že sproti prikazuje.
-Mogoče je smotrno omeniti še to, da vse te funcije osnovnega stringa NE SPREMENIJO, temveč le vrnejo NOV string, kateri je bil modoficiran.
+=== Osnovne metode z nizi ===
+Python ima številne funkcije za operiranje z nizi. Te funkcije so shranjene v knjižnici nizov. Vse te funkcije so ŽE vgrajene v vsak niz znakov. Te funkcije oz. včasih znane tudi kot metode (ker so funkcije definirane v razredi. Več o tem kasneje) lahko uporabimo tako, da spremenljivki niza dodamo "." in nato še metodo. Do vseh možnih metod lahko v PyCharmu dostopamo tako, da se postavimo za "." in izvedemo ukaz "Ctrl" + "Space". Sicer nam vse te možnosti PyCharm večinoma že sproti prikazuje.
+Mogoče je smotrno omeniti še to, da vse te funkcije osnovnega stringa oz. niza NE SPREMENIJO, temveč le vrnejo NOV niz, kateri je bil modificiran.
 {{{
 #!python
@@ -316 +315 @@
 }}}
 
-=== Formatiranje stringa ===
-Da bi lahko združevali string s spremenljivkami oz. njihovimi vrednostmi uporabljamo "%" operator (v ang. "modulo" operator).
+=== Formatiranje nizov ===
+Da bi lahko združevali niz s spremenljivkami oz. njihovimi vrednostmi uporabljamo "%" operator (v ang. "modulo" operator).
 {{{
 #!python
@@ -325 +324 @@
 print("%s ima %d let. Danes se je v soli \nucil o decimalnih stevilih in je izracunal,\nda ima na danasnji dan natanko %.3f let." % (ime, x, y))
 }}}
+
+== PODATKOVNE STRUKTURE ==
+
+=== Seznami (ang. "Lists") ===
+Seznam je podatkovna struktura, katero lahko uporabimo za shranjevanje zbirke različnih delčkov informacij pod imenom ene spremenljivke. Seznami v Pythonu so bolj fleksibilni, kot v drugih jezikih. To pomeni, da v sezname v Pythonu lahko shranjujemo tudi različne tipe podatkov in ne le en sam tip, kot je to v večini drugih jezikov. 
+{{{
+#!python
+kvadrati = [1, 4, 9, 16, 25]   # Naredimo nov seznam. Podatki so med sabo ločeni z vejicami
+print(kvadrati)
+
+print(kvadrati[1:len(kvadrati)-1])  # Tudi pri seznamih lahko uporabimo "rezanje" oz. "slicing", podobno, kot pri nizih 
+}}}
+
+==== Operacije s seznami ====
+Seznamom lahko dodajamo nove elemente in jih tudi spreminjamo. To bomo pokazali na primeru.
+{{{
+#!python
+# -*- coding: utf-8 -*-
+zivali = ['slon', 'lev', 'tiger', "zirafa"]  # Naredimo nov seznam
+print(zivali)
+
+zivali += ["opica", 'pes']                   # Prvotnemu seznamu dodamo še dva nova elementa
+print(zivali)
+
+zivali.append("dino")                        # Drugi način kako lahko dodajamo elemente seznamu je z metodo "append"
+print(zivali)
+
+zivali[-1] = "dinosaur"                      # Elementu na koncu seznama spremenimo vrednost (ime v tem primeru)
+print(zivali)
+
+zivali[1:3] = []                             # Elemente na pozicijah seznama od 2 do 4 pobrišemo
+print(zivali)
+
+zivali[2] = ['macka', 'koala']               # Seznam povečamo za 1 elementa, pri tem pa 1 zamenjamo
+print(zivali)
+}}}
+
+=== Terke (ang. "Tuples") ===
+Terke so podatkovni tip skoraj identičen seznamom. Ena večjih razlik med seznami in terkami je ta, da terk ne moremo spreminjat (elementov ne moremo dodajat, spreminjat oz. brisat iz terke).
+{{{
+#!python
+# -*- coding: utf-8
+terka = ('a', 'b', 'c', 'd')   # Terke definiramo z navadnimi oklepaji
+print(terka)
+}}}
+
+ 
 
 == Kontrolni ukazi ==