Changes between Version 7 and Version 8 of opengl-intro


Ignore:
Timestamp:
Feb 12, 2009, 1:12:52 PM (12 years ago)
Author:
msitar
Comment:

--

Legend:

Unmodified
Added
Removed
Modified
  • opengl-intro

    v7 v8  
    104104minimalnega programa, ki nariše črto, je naslednji:
    105105
    106 {\scriptsize\begin{verbatim}
    107 subroutine display
    108 include 'GL/fgl.h'
    109 implicit none
    110 call fglClear(GL_COLOR_BUFFER_BIT)
    111 call fglColor3f(1.0, 0.4, 1.0)
    112 call fglBegin(GL_LINES)
    113 call fglVertex2f(0.1,0.1)
    114 call fglVertex3f(0.8,0.8,1.0)
    115 call fglEnd
    116 call fglFlush
    117 end
    118 
    119 program crta
    120 external display
    121 include 'GL/fglut.h'
    122 call fglutInit
    123 call fglutInitDisplayMode(GLUT_SINGLE + GLUT_RGB)
    124 call fglutCreateWindow('Fortran GLUT program')
    125 call fglutDisplayFunc(display)
    126 call fglutMainLoop
    127 end
    128 \end{verbatim}
     106
     107{{{
     108#!c
     109#include <GL/glut.h>
     110
     111void display()
     112{
     113  glClear(GL_COLOR_BUFFER_BIT);
     114  glColor3f(1.0, 0.4, 1.0);
     115  glBegin(GL_LINES);
     116  glVertex2f(0.1, 0.1);
     117  glVertex3f(0.8, 0.8, 1.0);
     118  glEnd();
     119  glFlush();
    129120}
     121
     122int main(int argc, char *argv[])
     123{
     124  glutInit(&argc,argv);
     125  glutInitDisplayMode(GLUT_SINGLE | GLUT_RGB);
     126  glutCreateWindow("C GLUT program");
     127  glutDisplayFunc(display);
     128  glutMainLoop();
     129  return 0;
     130}
     131}}}
     132
    130133   
    131 Fortranski program je sestavljen iz dveh delov: glavnega programa
    132 \texttt{crta} in podprograma display. Z ukazom \texttt{fglutInit}
     134C program je sestavljen iz dveh delov: glavnega programa
     135''main'' in podprograma ''display''. Z ukazom ''glutInit''
    133136inicializiramo GLUT knjižnico podprogramov. Sledi zahteva po vrsti
    134 okna. S konstantama GLUT\_SINGLE in GLUT\_RGB povemo, da želimo
     137okna. S konstantama GLUT_SINGLE in GLUT_RGB povemo, da želimo
    135138okno z eno ravnino tribarvnega RGB prostora.  spremenljivka
    136 \texttt{window} hrani številko okna, ki jo naredi
    137 \texttt{fglutCreateWindow} in hkrati pove OS, kakšen naj bo napis
     139''window'' hrani številko okna, ki jo naredi
     140''glutCreateWindow'' in hkrati pove OS, kakšen naj bo napis
    138141na oknu. Okenskemu sistemu moramo še dopovedati, katere dogodke bo
    139142program prestrezal. Za podani primer je to le prikaz vsebine okna. S
    140 klicem podprograma \texttt{fglutDisplayFunc} prijavimo OS, da naj
     143klicem podprograma ''glutDisplayFunc'' prijavimo OS, da naj
    141144pošilja sporočila za izris, knjižnici GLUT pa s tem
    142145dopovemo, da ob zahtevi za ponovni izris pokliče podprogram
    143 \texttt{display}.
    144 
    145 Zadnji klic v glavnem programu je vedno \texttt{fglutMainLoop}. Ta
    146 podprogram se konča le takrat se konča celoten program. Kot že
     146''display''.
     147
     148Zadnji klic v glavnem programu je vedno ''glutMainLoop''. Ta
     149podprogram se konča le takrat, ko se konča celoten program. Kot že
    147150ime podprograma govori, je to glavna zanka programa, v kateri GLUT
    148151sistematično sprejema sporočila in kliče naše
    149152podprograme za dogodke. V podanem primeru je to le en tip dogodkov, ki
    150 je tudi najbolj uporaben - \texttt{display}. Ostale tipe dogodkov pa
    151 \texttt{fglutMainLoop} obdeluje na privzeti način, ki je lahko
     153je tudi najbolj uporaben - ''display''. Ostale tipe dogodkov pa
     154''glutMainLoop'' obdeluje na privzeti način, ki je lahko
    152155preprosto ignoriranje sporočila ali pa klicanje vgrajenega
    153156podprograma, ki obdela sporočilo. Izgled glavnega programa je tako
    154 običajno zelo podoben za vse tipe GLUT programov v katerem si
     157običajno zelo podoben za vse tipe GLUT programov, v katerem si
    155158sledijo ukazi v naslednjem zaporedju:
    156 \begin{enumerate}
    157 \item Vključi definicije konstant \texttt{GLUT} z ukazom
    158   \texttt{include 'GL/glut.h'}
    159 \item Dopovej Fortranu, da so imena, kot je npr. \texttt{display},
    160   podprogrami in ne spremenljivke. To se naredi z ukazom \texttt{external}
    161 \item Inicializiraj GLUT
    162 \item Nastavi parametre okna (položaj, velikost, tip, bitne
     159
     160  '''1.''' Vključi definicije konstant ''GLUT'' z ukazom
     161  ''include 'GL/glut.h' ''
     162
     163  {{{
     164  2. Dopovej Fortranu, da so imena, kot je npr. ''display'',
     165  podprogrami in ne spremenljivke. To se naredi z ukazom ''external''
     166  }}}
     167
     168  '''2.''' Inicializiraj GLUT
     169
     170  '''3.''' Nastavi parametre okna (položaj, velikost, tip, bitne
    163171  ravnine, pomnilnik)
    164 \item Naredi okno in ga poimenuj
    165 \item Prijavi podprograme, ki jih bo program izvajal ob
    166   dogodkih. Obvezno prestrezanje je le za \emph{display}. Ostali so poljubni.
    167 \item Nastavi lastnosti OpenGL stroja. To so običajno ukazi
    168   \texttt{fglEnable} ali pa kakšna nastavitev luči, materialov
     172
     173  '''4.''' Naredi okno in ga poimenuj
     174
     175  '''5.''' Prijavi podprograme, ki jih bo program izvajal ob
     176  dogodkih. Obvezno prestrezanje je le za ''display''. Ostali so poljubni.
     177
     178  '''6.''' Nastavi lastnosti OpenGL stroja. To so običajno ukazi
     179  ''glEnable'' ali pa kakšna nastavitev luči, materialov
    169180  in obnašanja GL stroja. V tem področju se običajno
    170181  nastavi tudi ostale spremenljivke, ki niso neposredno vezane na
    171182  OpenGL, ampak na samo delovanje programa, ki poleg prikaza dela
    172183  še kaj drugega.
    173 \item Zadnji je klic \texttt{fglutMainLoop}, iz katerega se program
     184
     185  '''7.''' Zadnji je klic ''glutMainLoop'', iz katerega se program
    174186  vrne, ko zapremo okno. Ob tem glavni program konča.
    175 \end{enumerate}
    176 
    177 
    178 \subsection{Izris v jeziku OpenGL}
    179 V podprogramu \texttt{display} se morajo torej nahajati ukazi, ki
     187
     188== Izris v jeziku OpenGL ==
     189
     190V podprogramu ''display'' se morajo torej nahajati ukazi, ki
    180191nekaj narišejo v okno. To so ukazi v jeziku OpenGL ali krajše
    181192v jeziku GL. Vsi podprogrami ali funkcije v GL imajo predpono pri
    182 imenu \emph{gl} oziroma za Fortran \emph{fgl}. Te predpone so potrebne
     193imenu ''gl'' oziroma za Fortran ''fgl''. Te predpone so potrebne
    183194zaradi možnega prekrivanja z imeni v drugih knjižnicah in
    184195jezikih. Za razumevanje jezika se lahko funkcije razlaga brez teh
    185196predpon, saj je OpenGL koncipiran tako, da so tipi argumentov za vse
    186197jezike podobni. Za posamezen jezik se predpostavi prefiks (za Fortran
    187 je to \texttt{fgl}, za C pa \texttt{gl})
    188 
    189 Podprogram \texttt{display} torej skrbi za izris vsebine okna. Z
    190 ukazom \emph{Clear} se briše celotno področje okna.  Kaj
     198je to ''fgl'', za C pa ''gl'')
     199
     200Podprogram ''display'' torej skrbi za izris vsebine okna. Z
     201ukazom ''Clear'' se briše celotno področje okna.  Kaj
    191202konkretno se briše povemo z argumentom. V našem primeru je to
    192 \texttt{GL\_COLOR\_BUFFER\_BIT}, kar pomeni brisanje vseh točk v
     203''GL_COLOR_BUFFER_BIT'', kar pomeni brisanje vseh točk v
    193204barvnem pomnilniku.
    194205
    195 Z ukazom \emph{Color} se nastavi trenutna barva grafičnih
     206Z ukazom ''Color'' se nastavi trenutna barva grafičnih
    196207gradnikov, ki se bodo izrisovali v nadaljnih ukazih. Kot argument se
    197208podaja barva v RGB komponentah. Običajno imajo GL ukazi na koncu
     
    199210podprograma. To je običaj za skoraj vse jezike. Tako imamo za
    200211Fortran in za C pri podprogramih, kot končnico imena še oznako o
    201 številu argumentov in tip argumentov. Podprogram \emph{fglColor3f}
    202 torej pomeni, da zahteva podprogram tri argumente tipa \texttt{float},
    203 kar je ekvivalentno v fortranu tipu \emph{real} ali \texttt{real*4}.
     212številu argumentov in tip argumentov. Podprogram ''glColor3f''
     213torej pomeni, da zahteva podprogram tri argumente tipa ''float'',
     214kar je ekvivalentno v fortranu tipu ''real'' ali ''real*4''.
    204215Najbolj uporabljane GL ukaze lahko torej podamo z različnimi tipi
    205216argumentov za isti ukaz. Izbor tipa argumentov je odvisen od
    206217programerja in njegovih zahtev. Tako so argumenti za isto funkcijo
    207218izbrani glede na priročnost. Za podani primer imamo ukaz
    208 \emph{Vertex} v dveh oblikah in isti tip argumentov. \texttt{Vertex2f}
     219''Vertex'' v dveh oblikah in isti tip argumentov. ''Vertex2f''
    209220pomeni, da podajamo kordinate vozlišča z dvema argumentoma.
    210221Tipi argumentov (končnic) so naslednji:
    211 \begin{description}
    212 \item[f] V jeziku C float in real ali real*4 za Fortran
    213 \item[d] double za C in real*8 za Fortran
    214 \item[i] integer
    215 \item[s] short integer v C-ju ali integer*2 za F
    216 \end{description}
     222
     223'''f''' V jeziku C float in real ali real*4 za Fortran
     224
     225'''d''' double za C in real*8 za Fortran
     226
     227'''i''' integer
     228
     229'''s''' short integer v C-ju ali integer*2 za F
     230
    217231Namesto fiksiranega števila argumentov obstajajo tudi funkcije, ki
    218232imajo podan argument v obliki vektorja. Za to se uporabi končnica
    219 \texttt{v}. Nekaj primerov končnic:
    220 \begin{description}
    221 \item[3f] Sledijo trije argumenti realnih števil
    222 \item[3i] Sledijo trije argumenti celih števil
    223 \item[3fv] Sledi vektor treh realnih števil
    224 \end{description}
    225 
    226 Ker je GL v osnovi 3D pomeni, da so argumenti če sta podani le dve
    227 koordinati $x$ in $y$ v ravnini $z=0$. Torej je to ekvivalentno klicu
    228 podprograma \emph{Vertex(x, y, 0)}. V našem primeru imamo
     233''v''. Nekaj primerov končnic:
     234
     235'''3f''' Sledijo trije argumenti realnih števil
     236
     237'''3i''' Sledijo trije argumenti celih števil
     238
     239'''3fv''' Sledi vektor treh realnih števil
     240
     241Ker je GL v osnovi 3D, pomeni, da so argumenti, če sta podani le dve
     242koordinati ''x'' in ''y'' v ravnini ''z=0''. Torej je to ekvivalentno klicu
     243podprograma ''Vertex(x, y, 0)''. V našem primeru imamo
    229244tudi nastavitev vozlišča z ukazom
    230 \texttt{Vertex3f(0.8,0.8,1.0)}, ki podaja vse tri koordinate v
    231 prostoru. Koordinata $z=1$ je torej podana, vendar je zaradi
     245''Vertex3f(0.8,0.8,1.0)'', ki podaja vse tri koordinate v
     246prostoru. Koordinata ''z=1'' je torej podana, vendar je zaradi
    232247privzetega začetnega ortografskega pogleda v prostor ravnine (x,y)
    233 koordinata $z$ po globini neopazna. če pa bi bila projekcija
     248koordinata ''z'' po globini neopazna. Če pa bi bila projekcija
    234249perspekvivna in ne ortogonalna, bi opazili tudi vpliv
    235 koordinate $z$. Raznolikost tipov argumentov se pokaže ravno pri
     250koordinate ''z''. Raznolikost tipov argumentov se pokaže ravno pri
    236251podajanju vozlišč, saj obstajajo naslednjji podprogrami:
    237 \emph{glVertex2d, glVertex2f, glVertex2i, glVertex2s, glVertex3d,
    238   glVertex3f, glVertex3i, glVertex3s, glVertex4d, glVertex4f,
    239   glVertex4i, glVertex4s, glVertex2dv, glVertex2fv, glVertex2iv,
    240   glVertex2sv, glVertex3dv, glVertex3fv, glVertex3iv, glVertex3sv,
    241   glVertex4dv, glVertex4fv, glVertex4iv, glVertex4sv}. In vse to za
     252''glVertex2d, glVertex2f, glVertex2i, glVertex2s, glVertex3d,
     253glVertex3f, glVertex3i, glVertex3s, glVertex4d, glVertex4f,
     254glVertex4i, glVertex4s, glVertex2dv, glVertex2fv, glVertex2iv,
     255glVertex2sv, glVertex3dv, glVertex3fv, glVertex3iv, glVertex3sv,
     256glVertex4dv, glVertex4fv, glVertex4iv, glVertex4sv''. In vse to za
    242257en sam ukaz.
    243258
     
    246261in hitrejše kode. V jeziku C++ ali Java, ki pa sam dodaja ustrezne
    247262argumente k imenom funkcij, pa bi lahko obstajal le en podprogram (npr.
    248 \emph{glVertex}), jezik pa bi sam dodal ustrezne končnice in s tem
     263''glVertex''), jezik pa bi sam dodal ustrezne končnice in s tem
    249264klical ustrezno funkcijo.
    250265
    251266Izris grafičnih elementov risbe se v GL podaja med ukazoma
    252 \emph{glBegin} in \emph{glEnd}.  Predmet risanja podamo kot argument v
    253 ukazu \texttt{Begin}. Na splošno velja, da funkcije brez končnic
    254 zahtevajo en sam argument s konstanto, ki je podana v \emph{header}
    255 datoteki s končnico \texttt{.h} in se vključuje za začetek
    256 programske enote s stavkom \texttt{include 'GL/fgl.h'}. Za fortran je
     267''glBegin'' in ''glEnd''.  Predmet risanja podamo kot argument v
     268ukazu ''Begin''. Na splošno velja, da funkcije brez končnic
     269zahtevajo en sam argument s konstanto, ki je podana v ''header''
     270datoteki s končnico ''.h'' in se vključuje za začetek
     271programske enote s stavkom ''#include <GL/glut.h>''. Za Fortran je
    257272programska enota vsak podprogram, zato moramo pri vsakem
    258273podprogramu, ki uporablja te konstante, na začetku dopisati
    259 še vključevanje teh konstant. Za C je modul \emph{.c}
     274še vključevanje teh konstant. Za C je modul ''.c''
    260275datoteka, in ni potrebno vključevanje definicij konstant za vsak
    261276podprogram, kot je to nujno za Fortran.
    262277
    263 Vse te GL konstante, ki so napisane v \emph{fgl.h} in \emph{fglu.h}
    264 imajo standardno predpono \texttt{GL\_} in je za vse jezike
     278Vse te GL konstante, ki so napisane v ''gl.h'' in ''glu.h''
     279imajo standardno predpono ''GL_'' in je za vse jezike
    265280enoznačen. Ker pa Fortran ne zahteva deklaracje spremenljivk in
    266281ima implicitno definirane tipe je prav možno, da se zatipkamo pri
    267282imenu konstante, kar za Fortran pomeni realno številko z
    268283vrednostjo 0.0. Da se izognemo takim težavam, se priporoča
    269 ukaz \emph{implicit none}, s katerim izključimo predpostavljene
     284ukaz ''implicit none'', s katerim izključimo predpostavljene
    270285tipe in moramo za vsako spremenljivko povedati, kakšnega tipa je.
    271286žal pa F77 ne omogoča prototipov tako, da je še vedno
    272287potrebna pazljivost, kakšne tipe podajamo kot argumente
    273 podprogramom. Posebno to velja za podprograme \emph{GLU}, ki
     288podprogramom. Posebno to velja za podprograme ''GLU'', ki
    274289običajno nimajo tako razvejanih možnosti argumentov, kot
    275 knjižnica \emph{GL}.
    276 
    277 Zadnji ukaz \texttt{glFlush} dopove GL stroju naj vse te ukaze, ki jih
     290knjižnica ''GL''.
     291
     292Zadnji ukaz ''glFlush'' dopove GL stroju naj vse te ukaze, ki jih
    278293je sprejel do sedaj, spravi iz svojih internih pomnilnikov v okno
    279294okenskega sistema. Ker imamo v našem primeru le enostaven izris,
    280295smo se odločili le za en slikovni pomnilnik
    281 (\texttt{GLUT\_SINGLE}), ki je primeren le za statične slike. Za
     296(''GLUT\_SINGLE''), ki je primeren le za statične slike. Za
    282297aplikacije pri katerih se vsebina zaslona pogosto spreminja, je
    283298primerneje uporabiti okno z dvema grafičnima pomnilnikoma
    284 \texttt{GLUT\_DOUBLE}. Prednost slednjega je v tem, da v en pomnilnik
     299''GLUT\_DOUBLE''. Prednost slednjega je v tem, da v en pomnilnik
    285300rišemo, drugega pa prikazujemo. Rišemo v ravnino, ki je v ozadju.
    286301Ob koncu risanja pa le zamenjamo ravnini. Ker pa je to odvisno od
    287 sistema se ukaz za zamenjavo risalnih ravnin imenuje
    288 \texttt{glutSwapBuffers}. Prednost takega načina se pokaže pri
     302sistema, se ukaz za zamenjavo risalnih ravnin imenuje
     303''glutSwapBuffers''. Prednost takega načina se pokaže pri
    289304animacijah.
    290305
    291306= Geometrijski primitivi =
     307
    292308Uporabiti je mogoče le enostavne primitive.  To pa predvsem zaradi
    293309zahtevane hitrosti in enostavosti izdelave strojnega pospeševanja.
    294310Ločimo tri vrste teh enostavnih primitivov:
    295 \begin{itemize}
    296 \item točke ali pike
    297 \item črte
    298 \item ploskvice konveksnega tipa
    299 \end{itemize}
     311
     312 * točke ali pike
     313
     314 * črte
     315
     316 * ploskvice konveksnega tipa
     317
     318
    300319Bolj zahtevne predstavitve izvedemo z kombiniranjem teh primitivov. Tako
    301320krivulje različnih tipov aproksimiramo z lomljenkami, površine
    302321pa s ploskvicami. Za najbolj razširjene kompleksne tipe se že
    303 nahajajo podprogrami v knjižnici \emph{GLU}. Obstajajo tudi
     322nahajajo podprogrami v knjižnici ''GLU''. Obstajajo tudi
    304323možnosti sestavljenih enostavnih gradnikov za črte in
    305324ploskvice. Za črte poznamo tako naslednje možnosti:
    306 \begin{description}
    307 \item[GL\_LINES] Pari vozlišč podajajo posamezne segmente
    308 \item[GL\_LINE\_STRIP] Zaporedje povezanih vozlišč podaja
     325
     326  '''GL_LINES''' Pari vozlišč podajajo posamezne segmente
     327
     328  '''GL_LINE_STRIP''' Zaporedje povezanih vozlišč podaja
    309329  lomljenko
    310 \item[GL\_LINE\_LOOP] Lomljenka se zaključi tako, da poveže
     330
     331  '''GL_LINE_LOOP''' Lomljenka se zaključi tako, da poveže
    311332  prvo in zadnje vozlišče.
    312 \end{description}
    313 Konstante so podane kot argument za podprogram \emph{Begin}. Za
     333
     334Konstante so podane kot argument za podprogram ''Begin''. Za
    314335ploskve se podaja več točk. Najenostavnejše ploskve so
    315336trikotniki. Možni so še ravninski štirikotniki in konveksni
    316337ravninski mnogokotniki. Enostavne elemente lahko podajamo tudi v
    317338pasovih in trikotnike v pahljačah:
    318 \begin{description}
    319 \item[GL\_TRIANGLES] Tri vozlišča za en trikotnik
    320 \item[GL\_TRIANGLE\_STRIP] Pas trikotnikov. Tri vozlišča za
     339
     340  '''GL_TRIANGLES''' Tri vozlišča za en trikotnik
     341
     342  '''GL_TRIANGLE_STRIP''' Pas trikotnikov. Tri vozlišča za
    321343  prvi in nato vsako nadaljnje vozlišče k prejšnjemo
    322   trikotniku doda nov trikotnik.
    323 \item[GL\_TRIANGLE\_FAN] Pahljača: vsako dodatno vozlišče
     344  trikotniku doda nov trikotnik.
     345 
     346  '''GL_TRIANGLE_FAN''' Pahljača: vsako dodatno vozlišče
    324347  naredi dodaten trikotnik v smislu dežnika.
    325 \item[GL\_QUADS] Ravninski štirikotnik se podaja s štirimi
     348
     349  '''GL_QUADS''' Ravninski štirikotnik se podaja s štirimi
    326350  vozlišči.
    327 \item[GL\_QUAD\_STRIP] Dodatni štirikotniki gradijo pas z
     351
     352  '''GL_QUAD_STRIP''' Dodatni štirikotniki gradijo pas z
    328353  dodajanjem parov vozlišč.
    329 \item[GL\_POLYGON] En sam konveksni mogokotnik poljubnega števila
    330   vozlišč.
    331 \end{description}
    332 Za nesestavljeni tipe gradnikov lahko med \emph{Begin} in \emph{End}
     354
     355  '''GL_POLYGON''' En sam konveksni mogokotnik poljubnega števila
     356  vozlišč.
     357 
     358Za nesestavljeni tipe gradnikov lahko med ''Begin'' in ''End''
    333359podamo tudi več vozlišč. Tip gradnika se pri pri tem
    334 avtomatsko ponovi. Med \emph{Begin} in \emph{End} se lahko uporabljajo
    335 še ukazi za barvo \emph{glColor} in normale \emph{glNormal}. Ti
     360avtomatsko ponovi. Med ''Begin'' in ''End'' se lahko uporabljajo
     361še ukazi za barvo ''glColor'' in normale ''glNormal''. Ti
    336362ukazi nastavljajo trenutno stanje, ki velja za vsa naslednja
    337363vozlišča. Primer podprograma za prikaz enega trikotnika v
    338364ravnini je naslednji:
    339 {\scriptsize
    340 \begin{verbatim}
    341 subroutine display
    342 implicit none
    343 include 'GL/fgl.h'
    344 call fglClear(GL_COLOR_BUFFER_BIT)
    345 call fglBegin(GL_TRIANGLES)
    346 call fglColor3f(1.0, 0.0, 0.0)
    347 call fglVertex2f(-1.0, -1.0)
    348 call fglColor3f(0.0, 1.0, 0.0)
    349 call fglVertex2f(0.0, 1.0)
    350 call fglColor3f(0.0, 0.0, 1.0)
    351 call fglVertex2f(1.0, 0.0)
    352 call fglEnd
    353 call fglFlush
    354 end
    355 \end{verbatim}
     365
     366
     367{{{
     368#!c
     369void display()
     370{
     371  glClear(GL_COLOR_BUFFER_BIT);
     372  glBegin(GL_TRIANGLES);
     373  glColor3f(1.0, 0.0, 0.0);
     374  glVertex2f(-1.0, -1.0);
     375  glColor3f(0.0, 1.0, 0.0);
     376  glVertex2f(0.0, 1.0);
     377  glColor3f(0.0, 0.0, 1.0);
     378  glVertex2f(1.0, 0.0);
     379  glEnd();
     380  glFlush();
    356381}
     382}}}
     383
     384
     385
    357386Pred vsako točko je podana še trenutna barva. Izrisani
    358387trikotnik tako ni enotne barve ampak se njegova notranjost preliva iz