| 341 |   | Za izpis 1. elementa bomo zapisali: | 
                      
                        | 342 |   |  | 
                      
                        | 343 |   | {{{ | 
                      
                        | 344 |   | #!c | 
                      
                        | 345 |   | printf("Vrednost 1. elementa znaša %f\n", M[0]); | 
                      
                        | 346 |   | }}} | 
                      
                        | 347 |   |  | 
                      
                      
                        |   | 341 | Za izpis 1. elementa bomo torej zapisali: | 
                      
                        |   | 342 |  | 
                      
                        |   | 343 | {{{ | 
                      
                        |   | 344 | #!c | 
                      
                        |   | 345 | printf("Vrednost 1. elementa znaša %f", M[0]); | 
                      
                        |   | 346 | }}} | 
                      
                        |   | 347 |  | 
                      
                        |   | 348 | V pomnilniku je to polje zloženo tako, kot kaže slika 1, kjer vsak element polja zavzame 4 byte pomnilnika. | 
                      
                        |   | 349 |  | 
                      
                        |   | 350 | [[Image(Pomnilnik.PNG)]] | 
                      
                        |   | 351 |  | 
                      
                        |   | 352 | Slika 1: Stanje pomnilnika | 
                      
                        |   | 353 |  | 
                      
                        |   | 354 | [[BR]] | 
                      
                        |   | 355 |  | 
                      
                        |   | 356 | Pri tem nas verjetno zmoti to, da lahko matriko definiramo kot vektor. Takšen način definiranja matrike je dokaj pogost, pri tem pa z elementi operiramo na sledeči način (gre za enodimenzionalno polje): | 
                      
                        |   | 357 |  | 
                      
                        |   | 358 | Za primer imamo matriko ''N'' velikosti 2×3 z elementi: | 
                      
                        |   | 359 |  | 
                      
                        |   | 360 | {{{ | 
                      
                        |   | 361 | 1.0  2.0  3.0 | 
                      
                        |   | 362 | 4.0  5.0  6.0 | 
                      
                        |   | 363 | }}} | 
                      
                        |   | 364 |  | 
                      
                        |   | 365 | Sledi: | 
                      
                        |   | 366 |  | 
                      
                        |   | 367 | {{{ | 
                      
                        |   | 368 | #!c | 
                      
                        |   | 369 | float N[2*3]={1.0, 2.0, 3.0, 4.0, 5.0, 6.0};  //Matriko zapišemo kot vektor v eni vrstici. Pišemo lahko tudi N[6]=... | 
                      
                        |   | 370 |  | 
                      
                        |   | 371 | //Primer izpisa elementa, ki se nahaja v drugi vrstici prvega stolpca. V tem primeru gre za četrti element matrike oziroma vektorja N | 
                      
                        |   | 372 |  | 
                      
                        |   | 373 | printf("Element v drugi vrstici prvega stolpca je %f", N[1*3+0]); | 
                      
                        |   | 374 |  | 
                      
                        |   | 375 |  | 
                      
                        |   | 376 | //Primer izpisa elementa, ki se nahaja v prvi vrstici tretjega stolpca. | 
                      
                        |   | 377 |  | 
                      
                        |   | 378 | printf("Element v prvi vrstici tretjega stolpca je %f", N[0*3+2]); | 
                      
                        |   | 379 |  | 
                      
                        |   | 380 | }}} | 
                      
                        |   | 381 |  | 
                      
                        |   | 382 | Poljubni element matrike zapišemo v splošni obliki kot: | 
                      
                        |   | 383 |  | 
                      
                        |   | 384 | {{{ | 
                      
                        |   | 385 | N[indeks vrstice * število stolpcev + indeks stolpca] | 
                      
                        |   | 386 | }}} | 
                      
                        |   | 387 |  | 
                      
                        |   | 388 | S tem, ko pomnožimo indeks vrstice s številom stolpcev, si lahko predstavljamo, da preskočimo vse elemente v prejšnih vrsticah. Če temu produktu prištejemo še indeks stolpca, pridemo ravno do tistega elementa, ki ga želimo. | 
                      
                        |   | 389 |  | 
                      
                        |   | 390 | Enostaven primer generiranja elementov matrike nam kaže primer, ki smo ga spoznali pri kombiniranju kontrolnih stavkov. | 
                      
                        |   | 391 |  | 
                      
                        |   | 392 | [[BR]] | 
                      
                        |   | 393 |  | 
                      
                        |   | 394 | Poleg omenjenega načina definiranja matrik obstaja še drug način, pri katerem uporabimo večdimenzionalna polja. | 
                      
                        |   | 395 |  | 
                      
                        |   | 396 | Primer definiranja matrike: | 
                      
                        |   | 397 |  | 
                      
                        |   | 398 | {{{ | 
                      
                        |   | 399 | #!c | 
                      
                        |   | 400 | float N[2][3]={{1.0, 2.0, 3.0}, | 
                      
                        |   | 401 |                {4.0, 5.0, 6.0}}; | 
                      
                        |   | 402 |  | 
                      
                        |   | 403 | //Primer izpisa elementa, ki se nahaja v prvi vrstici tretjega stolpca. | 
                      
                        |   | 404 |  | 
                      
                        |   | 405 | printf("Element v prvi vrstici tretjega stolpca je %f", N[0][2]); | 
                      
                        |   | 406 | }}} | 
                      
                        |   | 407 |  | 
                      
                        |   | 408 | Pri tem ne smemo pozabiti, da se indeksi vrstic in stolpcev vedno začnejo z 0.  | 
                      
                        |   | 409 |  | 
                      
                        |   | 410 | [[BR]] |