Changes between Initial Version and Version 1 of WikiStart


Ignore:
Timestamp:
Oct 1, 2019, 3:41:59 PM (5 years ago)
Author:
Leon Kos
Comment:

2019

Legend:

Unmodified
Added
Removed
Modified
  • WikiStart

    v1 v1  
     1= Konstrukcijske Tehnike =
     2[[PageOutline]]
     3Cilj predmeta pri vajah je združiti znanje o 3D modeliranju, metodiki konstruiranja in ostalih strokovnih predmetih in to prikazati na primeru razvoja izdelka / programske opreme. Velik poudarek je na realnosti problema in na sistematični in strokovni obravnavi. Pri metodiki konstruiranja je bil poudarek na kreativnosti in iskanju rešitev. Tokrat je teža na drugem delu razvoja izdelka, ki pomeni do delavniške risbe izdelana tehnična dokumentacija. Upoštevati je potrebno tudi stanje tehnike in regulativo. Zaželeno je, da se izdela tudi prototip izdelka. Del postavljenih nalog bodo študentom ponujene (prispevale so jih različna podjetja). Od študentov se pričakuje, da polovico nalog poiščejo sami. Pričakuje se delo v skupinah od 3 do 5 študentov. Ocenjuje se, da bo za izdelavo seminarske naloge posameznik vložil okoli 100 ur časa.
     4
     5Značilne skupine nalog:
     6 - Konstrukcija orodja (npr. štanca ali brizganje plastike).
     7 - Konstrukcija stroje ali naprave.
     8 - Projektiranje in preračun nosilne konstrukcije.
     9 - Projektiranje strojnih instalacij.
     10 - Razvoj serijskega izdelka. 
     11 - '''Razvoj programske opreme'''.
     12
     13Vaje so namenjene predvsem konzultacijam z asistenti in spremljanju dela na projektu.
     14Posamezna skupina študentov bo delala le na eni od zgoraj naštetih nalog. Vsako končno poročilo mora vsebovati spodaj navedeno vsebino:
     15
     16 1. Definicijo naloge z jasno postavljenimi zahtevami
     17 2. Funkcijska struktura / diagram poteka.
     18 3. Pregled patentov ali regulative.
     19 4. Sistematičen pristop pri iskanju rešitev, ureditev v morfološki matriki.
     20 5. Vrednotenje in izbor rešitev.
     21 6. FMEA (analiza možnih oblik napak) pri konstrukciji ali procesu.
     22 7. Optimiranje konstrukcije / procesa (npr. numerične simulacije).
     23 8. 3D model konstrukcije / izdelka.
     24 9. Delavniške risbe.
     25 10. Prototip izdelka.
     26
     27Glede na vrsto projektne naloge se spreminja vsebina in teža zgoraj naštetih točk. Vsaka skupina mora v poročilu vsebovati vsaj 80 %  od zgoraj naštetih točk.
     28
     29Predmeti bodo pridobili na vrednosti, če jih med seboj povežemo v zaokroženo celoto – cilj je na sistematičen in strokoven način razvijati podjetniške ideje. En problem, ki se prične obravnavati pri metodiki konstruiranja, se nato nadgradi predmetu Konstrukcijske tehnike in še pri kakšnem. Študentom, ki uspešno sodelujejo pri EGPR seminarju (letni semester), se prizna vaje pri predmetu konstrukcijske tehnike. 
     30Vaje morajo biti zaključene ob koncu semestra. V nasprotnem primeru je potrebno ponovno opravljanje vaj. 
     31
     32
     33Vsak od asistentov vodi vaje samostojne. Specifične kompetence posameznih asistentov so:
     34 - '''Leon Kos – programska oprema, elektronika, računalniki'''
     35 - Janez Benedičič – regulativa, patenti, varnost strojev in naprav (CE znak) 
     36 - Damijan Zorko in Borut Černe - Konstrukcije in optimiranje
     37
     38Časovni plan:
     39 1. teden - določitev projektne naloge
     40 2. teden - čistopis zahtevnika pri projektni nalogi.
     41 3. in
     42 4. teden – variacija rešitev, pregled patentov in regulative
     43 5. teden - ocenjevanje rešitev in izbira
     44 6. teden - koncipiranje rešitve
     45 7. in
     46 8. teden - optimiziranje konstrukcije (numerična simulacija)
     47 9. in
     48 10. teden - 3D modeliranje
     49 11. teden - izdelava delavniške dokumentacije
     50 12. in
     51 13. teden - izdelava prototipa
     52 14. teden - izdelava poročila in predstavitve
     53 15. teden - predstavitev rezultatov projektne naloge
     54
     55
     56Postavljeni plan je v orientacijo in pomoč projektnim skupinam. Posamezne aktivnosti se lahko prekrivajo in tečejo vzporedno.
     57
     58
     59== Predstavitve projektov ==
     60
     61Na vajah je bilo za projekte povedano, kako naj poročila oziroma izgled strani
     62Wiki vsebuje. Na vrh strani dodajte še skico ideje v SVG in
     63dodajte kazalo z {{{[[PageOutline]]}}}. Izgled poročila na strani
     64naj bo tak, da v predogledu tiskanja lično izgleda!
     65To pa pomeni tudi barvno usklajenost
     66uporabljenih elementov, teksture, ...
     67Slikovno gradivo mora biti avtorsko. Podatki morajo biti ustrezno citirani s podanimi referencami oziroma spletnimi povezavami.
     68
     69== Predstavitev projektov ==
     70
     71''Predstavitev projektov bo predvidoma 24.1.2019 ob 8:00 v N17.''
     72
     73== Domače naloge in ocenjevanje ==
     74Da bi zagotovili sprotno delo se po vsakih vajah predvideva izdelava
     75domačih nalog s katerimi študentje prikažejo osnovne sposobnosti
     76razumevanja problematike programiranja. Vsak študent dobi v domači nalogi
     77svoj seznam vaj, ki jih mora izdelati do naslednjega tedna.
     78Domače naloge so OBVEZNE!
     79
     80V prvem delu so domače naloge iz splošnega programiranja v Pythonu, drugem delu pa so domače naloge iz področja PythonOCC.
     81
     82Skupna ocena pri vajah KT je sestavljena iz:
     83 - Prisotnost 5%
     84 - Domače naloge 20%
     85 - Priprava zahtevnika, jasnost 5%
     86 - Funkcijska struktura / diagram poteka (predstavitev delovanja programa). 10%
     87 - Pregled patentov, regulative, sorodnih rešitev in vrednotenje. 10%
     88 - Projektni program 40%
     89     * Delovanja, modularnosti, parametričnosti in jasnosti kode.
     90     * Skupinsko delo in razdelitev posameznih podprogramov po študentih.
     91     * Izvedba programskega dela po časovnici (pravočasnost in sprotnost).
     92     * Komentarji pri shranjevanju dela na SVN in WIKI (uporabljaj preview).
     93     * Predstavitev 3D sestava (in posameznih sklopov) na strani WIKI v obliki. [wiki:jsc3d]
     94 - Predstavitev projekta s strani WIKI 10%
     95
     96Cilj projektnih nalog je čim bolj približati predlagano izvedbo končnemu ''industrijskemu partnerju'', kar sestoji iz prepričljivosti vseh navedenih
     97kriterijev.
     98Pri vrednotenju rezultatov vseh skupin se uporabljajo priporočila
     99[https://ec.europa.eu/education/ects/users-guide/docs/ects-users-guide_en.pdf ECTS priročnika].
     100
     101
     102''Nekatera pojasnila pri podajanju ocene.''
     103Glede problematike/regulativ/patentov je mišljeno, da idejo predstavite kot svojo v
     104primerjavi z obstoječimi rešitvami.
     105
     106= Projektne naloge skupine '''Razvoj programske opreme''' =
     107
     108Predavanja Konstrukcijske tehnike so v predavalnici IV/2 vsak ponedeljek 10:00-13:00
     109
     110Razpored terminov po skupinah 16 študentov
     111
     112 1. skupina   N17  četrtek 8:00 - 9:30 Leon Kos
     113
     114
     115Prve uvodne vaje bodo v četrtek 12.10.2017 od 8:00 naprej za vse interesente.
     116Nato pa v petek redno vsak teden oz po dogovoru.
     117
     118
     119Pomemben del vaj KT je tudi pridobitev znanja programiranja CAD jedra v jeziku Python.
     120
     121V predvidenem časovnem planu razvoja izdelka ''programiranje'' (dela) izdelka v CAD jedru
     122OpenCascade nadomesti naloge 7.-14. tedna.  Prvi del vaj je tečaj jezika Python s
     123poudarkom na OpenCascade, ki se izvaja vzporedno z nalogo do koncipiranja rešitve.
     124V dveh urah tedensko ima vsaka skupina eno uro praktičnih Python osnov na računalniku v učilnici N17
     125in nato še konzultacijo o napredku na projektu, ki jo študentje opravijo izven laboratorija.
     126V drugem delu sledi individualno programiranje celote
     127ali delov izdelka v dogovorjeni zahtevnosti, poročilo in predstavitev.
     128
     129Vsebina in obseg projektne naloge se določi na vajah.
     130Skupina študentov (do 3) lahko predlaga svojo tematiko naloge,
     131ki pa jo je potrebno podrobno verificirati po obsegu in zahtevnosti.
     132Če take naloge ne bodo predlagali, jim bo tematika dodeljena.
     133Sami pa bodo morali uporabiti tehnike s predavanj, da problem ustrezno
     134razdelajo. Projektne naloge so lahko individualne. Skupno delo si
     135slušatelji razporedijo sami. Delo na računalniku pa je individualno in
     136ni skupno, ter je ocenjevano ločeno od projektne skupine.
     137Nalogo modeliranja v C++ se dogovori individualno na vajah.
     138
     139PythonOcc je priredba knjižnice OpenCascade za programiranje v jeziku Python.
     140
     141== Namestitev okolja za delo doma ==
     142Priporočamo uporabo brskalnika Firefox. V njem si lahko nastavite privzeti
     143jezik tako da izberete Options-Content-Languages-Add-Slovenian in ga premaknemo navzgor.
     144Namestite si še slovenski črkovalnik v brskalnik s strani
     145https://addons.mozilla.org/en-US/firefox/addon/slovar-za-slovenski-jezik
     146
     147Za shranjevanje domačih nalog in s tem datotek na strežnik je potrebno namestiti
     148TortoiseSVN s strani http://tortoisesvn.net/downloads.html Izberemo 64-bitno verzijo
     149programa. Verzijo Windows lahko preverimo z raziskovalcem windows (explorer) Help-About.
     150TortoiseSVN namestimo kot administrator.
     151
     152Za dolpoteg (checkout) imenika projekta na namizju z desnoklikom miške na namizju izberemo SVN Checkout...
     153ter za URL napišemo svn://lecad.si/kt/ipriimek, kjer je ipriimek vaše prijavno ime.
     154Na namizju bo imenik z vašimi datotekami katere potem lahko shranite nazaj na strežnik z ukazi SVN add in Commit.
     155
     156Za namestitev Pythona in spremnjih knjižnic si poglejte navodila PythonOcc.
     157
     158Za namestitev SALOME-a shranite Windows paket SALOME-8.3.0-WIN64.exe ki se nahaja na spodnji povezavi:
     159
     160http://www.salome-platform.org/downloads/current-version
     161
     162Odpakirajte Windows paket SALOME-8.3.0-WIN64.exe kot administrator (desni klik --> Run as Administrator) v C:\Program Files.
     163
     164Program SALOME se zažene s skriptom run_salome.bat ki se nahaja v C:\Program Files\SALOME-8.3.0-WIN64\WORK.
     165
     166Uporabljali bomo [htdocs:doc8.3.0/index.html navodila za Salome 8.3].
     167Za programiranje v geometrijskem modulu si poglejte [htdocs:doc8.3.0/gui/GEOM/python_interface.html Geometry module Python Interface] ter navodila za python OCC.
     168
     169=== Dostop do vizualizacijskega strežika ===
     170
     1711. Za dostop do oddaljenega strežnika z namizjem si namestite klienta [https://www.nomachine.com/download/download&id=16 NoMachine Enterprise klienta za Windows].
     1722. Samo prvič izberete **New** s protokolom NX (ali SSH) ter za Host vstavite {{{viz.hpc.fs.uni-lj.si}}} s portom kot je ponujen. Avtentikacija je z geslom (password) in brez uporabe posrednika (proxy).
     1733. Ob povezavi uporabite uporabniško ime campusXY in geslo kot ste ga prejeli.
     1744. Ob prvi povezavi izberete ''Create new virtual desktop'' in nato potrdite in izključite navodila. Nato Vas Trinity TDE namizje vpraša za prilagoditev. Izberete Slovenjo, TDE obnašanje vmesnika in manj učinkov (počasna povezava) ter privzeti slog učinkov. Čarovnika za nastavitve namizja (KPersonalizer) lahko ponovno poženemo iz menija Nastavitve.
     1755. Iz štartnega menija (spodaj levo) izberemo ''Nadzorno središče'' in ''Trinity Control Center''. Nato v drevesu nastavitev izberemo ''Videz in teme'' ter pod ''Barve'' izključimo možnost ''Uveljavi barve pri ne-TDE programih''.
     1766. Iz štartnega menija v ''Sistem'' izberemo ''Terminalski program (Konzola)'', da lahko tipkamo ukaze.
     1777. Samo prvič si uvozimo svoj in skupni projekt z ukazom
     178{{{
     179svn co --username=ipriimek svn://lecad.si/kt/ipriimek
     180}}}
     1818. Slovensko tipkovnico lahko vedno zagotovimo z ukazom
     182{{{#!sh
     183setxkbmap si
     184}}}
     1859. Iz Konzole poženemo program {{{pycharm}}} ter sledimo navodilom za [wiki:occt PyOCCT].
     186
     187==== Primer shranjevanja na SVN strežnik ====
     188
     189Spodaj je prikazan praktični primer postopka shranjevanja na SVN strežnik preko Linux terminala.
     190Ukazi so prikazani na način:
     191
     192{{{#!sh
     193[campus01@viz kt2018]$ naš_ukaz
     194}}}
     195
     196Nekateri ukazi izvedejo izpis informacij v terminalu, npr.:
     197{{{#!sh
     198[campus01@viz kt2018]$ svn status
     199?       .idea
     200?       Study1.hdf
     201?       bottle-to-geom.py
     202A       box-pyocct.py
     203}}}
     204
     205Osnovni SVN ukazi:
     206  || **status** ali **st** || Prikaži stanje SVN strežnika (spremenjene, dodane datoteke ipd.)                                     ||
     207  || **add**               || Dodaj zastavico 'Add' (a) na datoteko                                                                ||
     208  || **rm**                || Dodaj zastavico 'remove' oz. 'delete' na datoteko (ob commit-u to datoteko izbriše iz SVN strežnika) ||
     209  || **ci -m "text"**      || Dodaj datoteke s zastavico 'Add' na SVN strežnik skupaj s komentarjem "text"                         || 
     210  || **help**              || Izpis vseh možnih ukazov                                                                             ||
     211
     212Celoten primer postopka:
     213
     214{{{#!sh
     215[campus01@viz kt2018]$ svn co --username=kt2018 svn://lecad.si/kt/kt2018
     216[campus01@viz kt2018]$ cd kt2018
     217[campus01@viz kt2018]$ svn status
     218?       .idea
     219?       Study1.hdf
     220?       bottle-to-geom.py
     221A       box-pyocct.py
     222[campus01@viz kt2018]$ svn add bottle-to-geom.py
     223A         bottle-to-geom.py
     224[campus01@viz kt2018]$ svn status
     225?       .idea
     226?       Study1.hdf
     227A       bottle-to-geom.py
     228A       box-pyocct.py
     229[campus01@viz kt2018]$ svn add Study1.hdf
     230A  (bin)  Study1.hdf
     231[campus01@viz kt2018]$ svn st
     232?       .idea
     233A       Study1.hdf
     234A       bottle-to-geom.py
     235A       box-pyocct.py
     236[campus01@viz kt2018]$ svn ci -m "Primeri PyOCCT"
     237Adding  (bin)  Study1.hdf
     238Adding         bottle-to-geom.py
     239Adding         box-pyocct.py
     240Transmitting file data ...
     241Committed revision 13.
     242}}}
     243
     244= Projekti =
     245
     246Projektno delo bo vsebovalo različna orodja, ki jih bomo spoznali la vajah. Za projektno delo bo dodeljen tudi dostop do superračunalnika HPCFS http://hpc.fs.uni-lj.si/
     247
     248Svoj interes izpolnite [http://planer.arnes.si/foodle.php?id=4guhe6xgdjsep3sm v spletnem obrazcu] do 29. novembra.
     249
     250== 1. Zapolnjevanje lukenj in špranj v panelih tokamaka ==
     251
     252[[Image(holes.png,right,100px)]]
     253OpenCASCADE je odprto koden CAD kernel ki se uporablja za modeliranje CAD modelov, sprememba CAD modelov (poenostavitev) in pridobitev različnih podatkov iz CAD modelov.
     254Poenostavitev CAD modelov je nujna pri numeričnih simulacij trdosti ali dinamike tekočin. OpenCASCADE se bo uporabil kot orodje za poenostavitev CAD modela, v našem primeru odstranitev lukenj.
     255
     256Primer modelov je na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     257- **/home/penkod/KT/2018/modeli/Panel_segment.stp**
     258- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides_V2.stp**
     259- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides.stp**
     260
     261Sodelujoči na projektu  [//holes]: [//tmalus] [//bvelkavrh] [//thafner]
     262
     263== 2. Odstranjevanje majhnih značilk iz podstruktur panela tokamaka==
     264
     265[[Image(podstukture-panela.png,right,100px)]]
     266Odstranitev majhnih kosov pri poenostavitvi CAD modela plašča (Blanket). [http://www.iter.org/mach/blanket Blanket] moduli zagotavljajo varovanje pred visokimi toplotnimi obremenitvami znotraj vakuumske posode in visoko energetskih nevtronih, ki jih proizvajajo fuzijske reakcije.
     267Z iteriranjem po volumnu izdelamo struktoro sestava ter poiščemo značilke, ki jih izberemo za odstranitev. Model potem ponovno predelamo brez teh elementov.
     268
     269Sodelujoči na projektu: [//features] : 
     270
     271== 3. Divertor ==
     272[[Image(divertor-rendering.png, 34%, center)]]
     273[[Image(divertor.png,right,100px)]][[Image(divertor-complex.png,right,100px)]]
     274Funkcija [http://www.iter.org/mach/divertor Divertor]-ja je, da odstrani različne nečistoče iz plazme. Sestavljen je iz 54 kaset, vsaka s tremi elementi ki so obrnjene proti plazmi. Cilj projekta je izdelava postavitve stukture površine in podstruktur v različnih postavitvah nagiba kot tudi prostorske postavitve. Dialog okno mora nazorno prikazati ustrezne parametre.
     275
     276Primer modelov je na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     277- **/home/penkod/KT/2018/modeli/divertor_surfaces.stp**
     278
     279Sodelujoči na projektu [//fdivertor]: [//jvadnjal]
     280
     281== 4. Struktura hladilnih prstov panelov tokamaka ==
     282[[Image(finger-structure.png, right, 100px)]][[Image(fingers.png, right, 100px)]]
     283
     284Na podlagi referenčnega modela prsta je potrebno pripraviti uporabniški vmesnik za generiranje poenostavljenega 3D modela prstov poljubnih dimenzij. Ta model mora biti narejen tako, da se ga lahko mreži s heksaedrično mrežo.
     285
     286Nato se bo prst ustreznih dimenzij združilo s površinskih modelom panela, izpostavljenega plazmi. Pri tem je potrebno površinski model panela spremeniti v volumskega tako, da se ga lahko mreži s heksaedrično mrežo.
     287Za namene mreženja s heksaedrično mrežo je potrebno napisati dodaten podprogram.
     288
     289Končni 3D model mora biti ustrezen za preračun temperature s FEM.
     290
     291Referenčni modeli prstov so na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     292- **/home/penkod/KT/2018/modeli/EHF_finger.brep**
     293- **/home/penkod/KT/2018/modeli/NHF_finger.brep**
     294
     295Napotki in navodila za mreženje v SMITER-ju:
     296- Navodila: SMITER menu **Help** -> **User's Guide** -> **Mesh Module** -> **User's Guide**
     297- Tutorial oz. primer: SMITER menu **Help** -> **SMITER GUI Documentation**, poglavje **Meshing CAD models**
     298
     299Sodelujoči na projektu [//fingers]: [//bpotokar] [//zpirnar]
     300
     301== 5. Limiter surface ==
     302
     303[[Image(tokamak-cross-section.png,right,120px)]]
     304Z iskanjem največjega obsega možne ovojnice želimo dobiti mejno plast plazme oziroma ovojnico najbolj zunanjih točk notranjosti tokamaka.
     305
     306Primer modelov je na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     307- **/home/penkod/KT/2018/modeli/Simple_Blanket_Panels.step**
     308- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides_V2.stp**
     309- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides.stp**
     310
     311Sodelujoči na projektu [//flimiter]: [//mivanusa]
     312
     313
     314== 6. HEXA mreženje vakuumske posode tokamaka ITER ==
     315
     316[[Image(hexa-menu.png,center,600px)]]
     317[[Image(vessel.png,right,100px)]]
     318[http://www.iter.org/mach/vacuumvessel Vakuumska posoda] zagotavlja zaprto, vakuumsko okolje za fuzijske reakcije.
     319[[Image(hexa-menu.PNG)]]
     320V SALOME vgrajeni HEXA-block modelirnik želimo pripraviti Python skripto z dialogom, ki modelira vakuukmsko posodo tako, da se lahko pomreži. 
     321Glej [https://www.youtube.com/playlist?list=PLgvBxFyGVRbZZz4wVvP36xXQL-S81RZsc primere uporabe mreženja] in [https://www.youtube.com/watch?v=lrb4LVkqbUw&t=232s video].
     322
     323Napotki in navodila za mreženje v SMITER-ju z MESH (!)modulom:
     324- Navodila: SMITER menu **Help** -> **User's Guide** -> **Mesh Module** -> **User's Guide**
     325- Tutorial oz. primer: SMITER menu **Help** -> **SMITER GUI Documentation**, poglavje **Meshing CAD models**
     326
     327Napotki za uporabo **Hexa-Block** modula na strežniku:
     328
     329**/home/leon/smiter/salome/SOURCES/HEXABLOCK/src/TEST_PY**
     330
     331Sodelujoči na projektu [//fhexa]:  [//martem3] [//gobreza]
     332
     333
     334== 7. Toplotni model divertorja ==
     335
     336[[Image(divertor-thermal-model.png,30%,right)]]
     337Pripraviti je potrebno geometrijski model za termalni model FEM divertorja tako, da se upošteva povezave med monobloki.
     338
     339Sodelujoči na projektu [//fmonoblock]:  [//], [//]
     340
     341== 8. Izračun ekvipotencialne krivulje magnetnega ravnovesja in iskanje zadnje zaprte krivulje ==
     342
     343[[Image(magnetic_equilibrium.png,10%,right)]]
     344Za magnetno funkcijo PSI  podano v datoteki EQDSK je potrebno poiskati ekvipotencialne krivulje in jih izrisati v okolju SALOME Geometry ter Mesh.
     345Rutine za branje EQDSK in izris ključnih krivulj (Last Closed Flux Surface in Limiter) so že narejene. Potrebno je izdelati vmesnik za ekvipotencial poljubne vrednosti PSI in možnost, da sam poišče še zunanjo ločnico v divertorski konfiguraciji (separatrix).
     346
     347Primer EQDSK datotek je na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     348
     349- **/home/penkod/KT/2018/eqdsk_datoteke/**
     350- **/home/leon/smiter-aux/Data/Equilibrium/**
     351
     352Sodelujoči na projektu [//feqdsk]:  [//jujcic] [//mkustra] [//kmlakar]
     353
     354== 9. Detekcija Plasma Facing Components  ==
     355
     356Potrebno je poiskati površine, ki so obrnjene proti plazmi.     
     357To naredimo tako, da eksplodiramo model do ploskvic (face)
     358in nato iz centra vlečemo daljice (žarke) ter iščemo preseke ali pa iz vsakega centra ploskvice
     359proti centru iščemo ali je kakšna ploskev presekala pot.
     360Pomagamo si lahko tudi z mrežnim modelom, ki ga naredimo v ta namen.
     361
     362Primer modelov je na voljo na vizualizacijskem strežniku:
     363- **/home/penkod/KT/2018/modeli/Simple_Blanket_Panels.step**
     364- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides_V2.stp**
     365- **/home/leon/smiter/study/step/ITER-inner_wall_surfaces_sides.stp**
     366
     367Sodelujoči na projektu [//pfctrace]:  [//tsvagelj] [//tkosir] [//ibanfi]
     368
     369== 10. Pikselacija presekov magnetov za preračune ravnovesja ==
     370
     371Obstoječi program za detekcijo in pripravo pravokotnikov, ki predstavljajo magnetno postavitev oblike plazme se preračuna s programom za "equilibrium" ali magnetno ravnovesje (DINA, EFIT++, [https://crppwww.epfl.ch/~sauter/chease/ CHEASE], ...)
     372
     373Sodelujoči na projektu [//eqdsk]:  [//], [//]
     374
     375
     376{{{
     377#!comment
     378
     379== 7.  ==
     380
     381
     382
     383== 2. SALOME Blanket ==
     384
     385
     386== 3. SALOME Cryostat ==
     387
     388
     389Sodelujoči na projektu [//scryostat]: [//bkurent]
     390
     391Celotna vakuumska posoda je zaprta v [http://www.iter.org/mach/cryostat kriostatu]  ki zagotavlja izolacijo za sistem superprevodnih magnetov in drugih komponentov.
     392
     393
     394== 4. SALOME Vacuum vessel ==
     395
     396
     397
     398
     399
     400== 5. SALOME Magnet system ==
     401
     402
     403Sodelujoči na projektu [//smagnets]: [//jzuzek], [//mbarukcic]
     404
     40548 [http://www.iter.org/mach/magnets elementov] magnetnega sistema bo ustvaril magnetno polje 200 000 krat večje kot magnetno polje zemlje.
     406
     407
     408== 6. Sledenje prvi steni tokamaka ==
     409
     410Izračun termične obremenitve stene tokamaka ki je v dotiku plazme je pomembno pri določitvi materialov obloge notranjih sten tokamaka.
     411PFC (Plasma Facing Components) fuzijske kode rabijo površino notranje stene tokamaka. Naloga je, da se dobi notranja površina 3D modela.
     412
     413
     414Sodelujoči na projektu [//sfirstwall]: [//bkuster]
     415
     416
     417== 7. Divertor v monoblokih ==
     418
     419Funkcija [http://www.iter.org/mach/divertor Divertor]-ja je, da odstrani različne nečistoče iz plazme. Sestavljen je iz 54 kaset, vsaka s tremi elementi ki so obrnjene proti plazmi.
     420
     421Monobloki na divertorju so obloge divertorja, ki so prevlečeni z volframom. Cilj je izdelati parametrični model, ki bo risal te monobloke v obliki krivulje podane v modelu STEP. Prav tako je cilj dodati podrobnosti na različnih nivojih (Level of Detail).
     422
     423[[Image(monoblock-divertor-detail.png,80%,center)]]
     424
     425[[Image(monoblock-divertor-detail.png,80%,center)]]
     426
     427Sprogramirati je potrebno parametričen model v različnih nivojih podrobnosti. Vsi modeli naj imajo eno absolutno koordinatno izhodišče, tako da, ko se posamezni sklopi dajo v en sestav ne pride do prekrivanja posameznih sklopov.
     428
     429Sodelujoči na projektu  [//]: [//]
     430
     431}}}
     432
     433
     434
     435== Zahtevki ==
     436Evidenca domačih nalog, datoteke pri delu na vajah, in komunikacija se vodi za
     437vsakega študenta posebej na strani http://trac.lecad.fs.uni-lj.si/
     438 - zelena nima odprtih postavk
     439 - oranžna eno nerešeno zadevo
     440 - rdeča število rešenih/vseh zadev
     441
     442= Povezave =
     443 * Predstavitev odprtokodnega jedra [wiki:OpenCascade Open CASCADE]
     444 * [wiki:python Vaje v Pythonu] z uporabo PythonOcc in OpenCascade
     445 * [wiki:izpitni-red Izpitni red] pri predmetih prof. Tavčarja
     446{{{#!comment
     447 * [wiki:skupine-2009 Skupine] za leto 2009/2010
     448 * [wiki:skupine-2010 Skupine] za leto 2010/2011
     449 * [wiki:skupine-2011 Skupine] za leto 2011/2012
     450}}}
     451 * [attachment:stress.pdf Besedilo naloge RPK 2010] -- v obliki PDF
     452 * [attachment:underfloor.pdf Besedilo naloge RPK 2009] -- v obliki PDF
     453 * [attachment:bflow.pdf Besedilo naloge RPK 2008] -- v obliki PDF
     454 * [http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/teaching/torsion2/torsion.pdf Besedilo naloge RPK 2007] --  v obliki PDF
     455 * [http://www.virtualbox.org/wiki/Downloads Program za virtualni stroj] -- Namesti kot administrator pred namestitvijo Virtualnega računalnika vaje.zip
     456 * [http://www.lecad.uni-lj.si/~leon/teaching/vaje.zip Navidezni računalnik za vaje (553MB) - za VB 1.6.x-3.x] - Odpakiraj vse v začasni imenik in dvo-klikni na datoteko  namesti.
     457 * [http://www2.lecad.si/education/predmeti/gradivo/software/opengl-intro.pdf Računalniška grafika] -- Navodila za programiranje OpenGL grafike v Fortranu
     458 * [http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/izobrazevanje/tutorc Programski jezik C ] -- Uvod v C (Stanislav Rupar)
     459 * [http://en.wikibooks.org/wiki/C_Programming C Programming] - Pregledna Wiki knjiga za jezik C
     460 * [wiki:naloge] - Besedila domačih nalog v programskem jeziku C
     461 * [wiki:python] - Besedila domačih nalog v programskem jeziku Python
     462 * [wiki:opengl-intro] - Računalniška grafika z OpenGL
     463 * [wiki:fortran] - Primeri v FOTRAN 95
     464 * [wiki:PythonOcc/primitives] - Izdelava modelov z OpenCascade
     465 * [wiki:jsc3d] - Prikaz na spletni strani z jsc3d
     466 * [wiki:lab-intro] - Razvojno okolje za laboratorijske vaje
     467 * [wiki:salome] - Razvojno okolje SALOME
     468 * Ocenjevalec nalog v [http://lecad.si/cgi-bin/cclass.cgi C-ju] ali [http://lecad.si/cgi-bin/pyclass.cgi Python-u]- Kontrola pravilnosti delovanja domačih nalog
     469 * [wiki:prisotnost] - Tabela prisotnosti na vajah
     470 * [wiki:napotki-2008 Stari napotki] za 2008-2009
     471 * [wiki:napotki-2009 Stari napotki] za 2009-2010
     472 * [wiki:napotki-2010 Stari napotki] za 2010-2011
     473 * [wiki:2011 Napotki vaj KT] za 2011-2012
     474 * [wiki:2012 Napotki vaj KT] za 2012-2013
     475 * [wiki:2013 Napotki vaj KT] za 2013-2014
     476 * [wiki:2014 Napotki vaj KT] za 2014-2015
     477 * [wiki:2015 Napotki vaj KT] za 2015-2016
     478 * [wiki:2016 Napotki vaj KT] za 2016-2017
     479 * [wiki:2017 Napotki vaj KT] za 2017-2018
     480 * [wiki:2018 Napotki vaj KT] za 2018-2019
     481{{{#!comment
     482 * Tabela prisotnosti na vajah
     483[wiki:prisotnost-2009 2009], [wiki:prisotnost-2010 2010], [wiki:prisotnost-2011 2011], [wiki:prisotnost-2012 2012], [wiki:prisotnost-2013 2013] [wiki:prisotnost-2014 2014]
     484}}}
     485 * TracGuide --  Built-in Documentation
     486 * [http://trac.edgewall.org/wiki/TracFaq Trac FAQ] -- Frequently Asked Questions
     487 * TracSupport --  Trac Support
     488
     489For a complete list of local wiki pages, see TitleIndex.